V časih, ko postavljamo pod vprašaj vse, kar pomeni državo in še posebej politiko, prav blagodejno vpliv shema EU »Razgovori z državljani«. Ne bomo upoštevali tipičnega stila, s katerim politiki gotovo kdaj tudi to priložnost izkoristijo za to, da mirijo državljane in s poroznimi argumenti tipajo po možnostih, da bi si povrnili minimalno zaupanje. V času, ko še kako manjka dobrih novic, raje poglejmo primer takšnega dogodka, ki je gotovo obogatil vse, ki so bili pripravljeni sprejemati.
Razgovor z
državljani, ki ga je v prejšnjem tednu imela evropska komisarka Violeta Bulc v
Mariboru na DOBA Fakulteti, ni prinašal le odgovorov, temveč nam je gostja
podržala tudi ogledalo. V njem smo lahko videli, da je večina razlogov, zaradi
katerih se marsikdo pritožuje nad slabo radodarnostjo EU do nas, pri nas samih.
Najprej je bila tu informacija, da je bilo doslej v kohezijskih skladih več
denarja, kot je bilo moč dobiti dobrih projektov. Torej imamo tudi v Sloveniji
priložnost, da za pomembne projekte dobimo še večjo podporo EU. Še več kot to.
Z dobrimi predlogi je moč pridobiti tudi del sredstev, ki so ostala, ker jih
niso izkoristile druge članice. Iščoč podporo z najvišjega mesta, so nekateri
udeleženci razgovora poskusili zainteresirati komisarko za projekte, ki so
veliki za Slovenijo, regijo in za Maribor. Ob ponavljajočih opozorilih, da še
posebej v tej svoji vlogi ne sme kazati zanimanja ali še celo načrtovati
kakšnega ukrepanja v zvezi z nacionalnimi projekti, je komisarka sporočala še
nekaj pomembnejšega. Pozornega poslušalca so njeni odgovori lahko spomnili, da
to, da je projekt, ki je za nas nacionalen, za EU še zmeraj majhen. To seveda
pomeni, da bo treba stil kandidiranja za sredstva skladov EU dvakrat
spremeniti. Najprej se bomo morali, dragi prijatelji, znati dogovoriti med
sabo. To bo možno šele takrat, ko se bomo lahko odrekli gledanju na velik
projekt iz javnih sredstev kot priložnost, da z malverzacijami dokončno sebi in
prijateljem v projektu uredimo finančni položaj do konca življenja. Pregledna
priprava projektov in njihovo poslovanje je šele vstopni pogoj pri prijavi
takšne kandidature. Veliki projekti nujno vključujejo tudi tiste, s katerimi
nismo pajdaši in zahtevajo, da vzpostavimo minimalno zaupanje z ljudmi, s
katerimi doslej še nismo sodelovali. A pot gre še naprej. Nacionalni projekt
zadobi povsem drug pomen pri financerjih, če je le del večjega mednarodnega
projekta. V tem pogledu je nasvet borcem za drugi tir, naj pri iskanju financ
iščejo njegovo vlogo v evropskem prometnem koridorju.
Škoda, da
takšne predstavitve, kot nam jo je predstavila evropska komisarka, ne sežejo
tudi do tistih, ki jim morda ne imponira nekdo, ki je šele vstopil na slovensko
politično prizorišče. Do tistih, ki bi naredili vse, da bi težave in neznanje,
ki so doslej državna podjetja pripeljali, kjer so, še naprej financirali
davkoplačevalci. Do tistih, ki so prisvojili odpor do zasebnega. Ta je v naše
kraje prvič prišel s srbsko krono po 1. svetovni vojni. Takrat je vlada v
Beogradu skrajšala postopek iskanja najboljših lastnikov podedovanih
avstrijskih železnic na našem ozemlju tako, da jih je enostavno
nacionalizirala. Tukaj gre za zgodbo o še enem evropskem finančnem viru – o
tako imenovanem Junckerjevem razvojnem načrtu s 315 milijardami. Tisti, ki se
ukvarjamo z javnim sektorjem na visokošolski ravni, to logiko že dolgo poznamo
v obliki Hirschmannovega modela, ki govori o optimalni rešitvi, če javni in
zasebni sektor investirata skupaj. V resnici je ta logika že dolgo tega
vstopila v ekonomsko politiko v modernem svetu: dober gospodar z javnimi
sredstvi bo vložil denar v tisti projekt, ki bo pritegnil tudi zasebnega
investitorja. Koliko bomo to znali izkoristiti pri dolgo pričakovani gradnji
avtocestnega odseka Draženci – Gruškovje?
Kot vidimo
iz zadnjih anket, je Violeta Bulc trenutno najbolj priljubljena med slovenskimi
politiki. To je izjemen uspeh v državi, ki jo polnijo zgodbe razlagalcev podobe
raja, ki jim je na poti vse, kar ni bilo izmišljeno tukaj. Tudi tisti, ki nismo
bili med anketiranci, a ki vidimo Slovenijo kot enakopravno članico EU, ki
prispeva k rasti naše skupnosti, lahko razumemo zakaj.
